E-pošta: klinika.maribor@siol.net / Naročanje po tel.: 02/480-12-19

Brejost in oskrba breje psice

NEKAJ PODATKOV O FIZIOLOGIJI BREJOSTI

  • Do oploditve jajčne celice (strokovno jo imenujemo sekundarni oocit) pride v jajcevodu, vendar pa morajo semenčeca svojo vlogo opraviti najkasneje v 4 dneh po ovulaciji. Oplojena jajčna celica (t.i. zigota) se prične v jajcevodu deliti, nastalo strukturo pa imenujemo morula. Ta se nenehno deli in nekako šesti dan po oploditvi, ko je sestavljena iz osmih celic, prispe iz jajcevoda v maternico.
  • 15. dan po oploditvi nastane v središču morule votlinica, novonastalo strukturo pa imenujemo blastocista. Iz oboda te tvorbe se oblikujejo plodovi membrane, iz drobnega vozlička celic pa se prične razvijati zarodek (embrio). Plodovi, ki se razporedijo precej enakomerno po rogovih maternice, se okrog 21. dne po ovulaciji vgnezdijo v sluznico (nidacija).
  • Okoli 35. dneva se v zarodku konča proces, ki ga imenujemo organogeneza, torej so v tem času vsi organi že zasnovani in se od tega trenutka le še razvijajo in rastejo. Govoriti pričnemo o fetusu, torej je konec t.i. embrionalne razvojne faze. Po 35. dnevu se zaradi rasti plodov izravnajo tudi zožitve, ki so bile do tega trenutka zaznavne (včasih tudi otipljive preko trebušne stene) na zunanjosti materničnih rogov.
  • Po 45. dnevu prično plodovi zelo intenzivno rasti, kar privede do dramatičnih sprememb v obliki trebuha pri psici. Seveda so spremembe manj izrazite, če psica nosi samo enega ali dva mladiča. V tem obdobju pričnejo okostenevati tudi kosti (kalcifikacija), ki postanejo vidne s pomočjo rentgenske preiskave.
  • Porod pravzaprav povzročijo psički! Ko namreč dozorijo in dosežejo določeno velikost (odvisno od pasme), se v maternici  naenkrat ne počutijo več udobno. Prehrana in oskrba s kisikom ne zadošča več, kar povzroči pri mladičih stres, ta pa je vedno povezan z izločanjem posebnega stresnega hormona, ki preide tudi v telo matere in sproži začetek poroda.

Poskusimo pojasniti še nekaj izrazov, ki bodo olajšali razumevanje dogajanj v brejosti:

Kaj je posteljica ali placenta? To je zunanja plodova ovojnica, strokovno imenovana alantohorij skupaj z delom maternične sluznice, ki je z omenjeno ovojnico v tesnem stiku. Preko tega stika, kjer se drobne resice ovojnice vraščajo v sluznico, prehajajo od matere v plod hranilne snovi in plini (kisik). Ker je del, ki se vrašča v maternico, oblikovan kot nekakšen pas (ki obkroža vsakega posameznega psicka!), imenujemo posteljico pri psici tudi placenta zonaria (zona ali pas). Če bi si povezavo med plodovo ovojnico in maternico v področju "pasu" pogledali zelo natančno (pod mikroskopom), bi videli precej intimno povezavo obeh struktur. Glede na to povezavo pravimo, da ima psica t.i. endoteliohorialni tip posteljice.

Katere plodove ovojnice poznamo in kakšen je njihov pomen? Zarodek neposredno obkroža ovojnica, imenovana amnij oziroma amnijski mehur. V njem je tekočina, ki ščiti zarodek pred poškodbami med brejostjo, zelo pomemben pa je amnijski mehur med porodom, ko pred psičkom širi porodne poti. Skozi popek je zarodek povezan še z dvema mehurjema, od katerih sprejema oziroma vanje izloča lastne odpadne snovi. To sta t.i alantoisni mehur (vanj izloča urin) in rumenjakova vreča.

Od kod izhaja tekočina temnozelene barve, ki jo opazimo pri porodu? Plodovo tekočino obarva zeleno barvilo, imenovano uteroverdin, to pa nastane pri presnovi krvi, ki povsem normalno priteče iz kapilar maternične sluznice ob robovih placente. Na tem mestu nastane krvavitev (imenujemo jo marginalni hematom), kri v njem pa postopoma spremeni barvo iz rdeče v zeleno.

ALI JE PSICA BREJA ?

Žal so zunanji znaki pred 35. dnevom brejosti še zelo neizraziti in jih neizkušeni lastnik psice le s težavo odkrije. V takšnem primeru nam bo v veliko pomoč veterinar, ki lahko s pomočjo ultrazvoka ugotovi brejost že nekje med drugim in tretjim tednom, bolj zanesljivo pa okrog 25. dneva. Kljub visoki ceni je s to diagnostično napravo tudi pri nas opremljenih vse več veterinarskih ustanov.

brejost cca 6 tednov op Ultrazvočni posnetek brejosti v starosti približno 6 tednov 

Sicer pa lahko veterinar zarodke (velikosti frnikole), stare 20 do 30 dni, tudi otipa preko trebušne stene, vendar samo pri manjših in bolj suhih psicah. Pri živalih, ki imajo globok trebuh, takšna diagnostika ne pride v poštev, ker majhnih zarodkov ni mogoče zaznati. Kasneje, torej nekako po prvem mesecu brejosti, postanejo zarodki zaradi nabiranja tekočine v ovojnicah mehkejši. Takrat jih tudi pri vitkih psicah ne moremo več zaznati s tipanjem preko trebušne stene. Zanesljivo ugotavljanje brejosti je spet mogoče šele nekako po 45. dneh, ko lahko s pomočjo rentgenskih slik zaznamo tudi kosti mladičkov. Ena izmed prednosti rentgenske preiskave je ta, da lahko zarodke tudi preštejemo, kar je z ultrazvokom manj zanesljivo.

Enostavna metoda zgodnjega ugotavljanja nosečnosti pri ženskah s pomočjo hitrega testa (Clear blue) pri psici ne pride v poštev. Hormona, ki ga s tem testom ugotavljamo, v urinu namreč pri breji psici ni, tako da je (žal) zgodnje ugotavljanje brejosti pri tej živalski vrsti precej težavnejše.

ZUNANJI ZNAKI BREJOSTI

Spremembe, ki jih najprej povzročijo hormoni, kasneje pa tudi že zarodki sami, postajajo pri psici vidne šele po petem tednu brejosti. Hormonske spremembe in povečana maternica, ki pritiska na organe v trebušni votlini, pri večini brejih psic povzročajo jutranjo slabost. Pogosto jo spremlja tudi bruhanje in neješčnost, ki traja nekje do poldneva. Čeprav največkrat posebno zdravljenje ni potrebno (če seveda veste, da gre za brejost), vam takšno obnašanje pove, da bi bilo primerno povečati število dnevnih obrokov. Najbolje bo, da celoten obrok razdelite na tri dele in jih ponudite psici zjutraj, opoldne in zvečer.

Hormoni brejosti tudi povečajo pretok krvi skozi mlečno žlezo in seske psice. Ti nabreknejo in dobijo temnejšo, skoraj vijolično barvo. Spremembe so najbolj izrazite na zadnjem paru seskov. Tudi mlečna žleza v celoti postaja vse večja in za nekatere psice kar precej moteča, tako da živali ta predel pogosto ližejo ali celo grizejo. Precej zanesljiv znak brejosti je tudi belkast izcedek iz nožnice, ki se običajno pojavi po petem tednu. Takšen prozoren ali nekoliko belkast izcedek je v drugi polovici brejosti popolnoma normalen pojav, vendar pa obiščite veterinarja, če postane izcedek krvav ali se kako drugače obarva!

Izrazito povečan trebuh, sicer tako izrazit pri nosečnicah, se pojavi pri breji psici relativno pozno. Posebej pri velikih pasmah ni skoraj nikakršnega povečanja vse do nekako šestega tedna (trebuh se torej poveča šele tri tedne pred porodom!), vendar pa lahko spremembo opazimo nenadoma, skoraj preko noči. V tem trenutku so namreč zarodki že tako veliki, da se maternična rogova povesita navzdol, kar lahko opazimo v spremembi trebušne linije pri visoko breji psici. Zaradi teže maternice lahko postanejo bolj izrazite tudi konture reber, še posebej pri bolj suhi živali.

OBNAŠANJE PSICE MED BREJOSTJO IN PORODOM

Pasja zmedenost pride največkrat najbolj do izraza ravno v času rojevanja mladičev (kotitve). Psica je zelo navezana na človeka, ki zanjo skrbi, zato želi biti ob prihajajočem porodu v stanovanju, deležna pozornosti svojega človeskega prijatelja. Seveda pa ji volčji instinkt pravi, da mora za mladičke pripraviti topel, varen prostor, kjer bodo skriti pred očmi drugih. Podobno kot volkuljo, tudi psico žene nagon po kopanju kotitvene votline v zemlji in po samoti, ki bo nebogljenim mladičem zagotavljala varnost. Pred kotitvijo pride volčji instinkt v nasprotje z navezanostjo na človeka, ki se je pri nekaterih pasmah v času udomačitve razvila do prav neverjetne stopnje. Kaj naj uboga psica stori?

Večina psic ob kotitvi dobro prenese prisotnost človeka, ki je nanj navezana. Takrat je dobrodošla tudi človekova pomoč, vendar pa mora biti diskretna. Če bomo zganjali prevelik hrup in iz dogodka naredili atrakcijo za prijatelje in sosede, bomo seveda imeli težave. Večina neizkušenih lastnikov meni, da sami porodu ne bodo kos, vendar je strah najveckrat odvec. Pomembno pa je, da se čim bolje poučimo o normalnem poteku kotitve in o dogodku pravočasno obvestimo svojega veterinarja. V primeru težav bo slednji namreč pripravljen priskočiti na pomoč.

Nekatere psice, posebej, če so zelo navezane na lastnika, lahko ob kotitvi reagirajo pretirano občutljivo, kar pri lastniku povzroči strah in negotovost. Takšna psica lahko porod celo zavestno zadržuje. Ker pa vzroka nenormalnega poteka poroda ne poznamo, je najprimerneje obiskati veterinarja.

Težavne so lahko tudi psice, ki ne pokažejo niti najmanjšega interesa za svoje komaj rojene mladiče. Takšno obnašanje je bolj pogosto pri psicah delovnih pasem, pa tudi pri zelo malih pasmah, npr. pekinčanu. Na žalost dogajanja ne moremo vnaprej predvideti, razen, če smo imeli podobne težave že pri prejšnjih leglih. Bolje je, da psice, ki odklanja mladiče, ne pripuščamo več, saj je psičke ob takšni "materi" izredno težavno vzrediti. Še najbolje je, če jih lahko razdelimo med psice, ki so kotile v istem času, zanje pa lahko poskrbi tudi žival, ki je "navidezno breja".

KAKO POSKRBETI ZA BREJO PSICO ?

PREHRANA

V času brejosti, ki traja pri psih v povrečju 63 dni (od 54 do 72 dni), bomo morali svoji ljubljenki posvetiti nekoliko več pozornosti in skrbi kot sicer. Posebna pozornost velja prehrani breje živali, ki v tem obdobju potrebuje nekoliko drugačen in predvsem bogatejši obrok.

Je že res, da potrebuje žival v brejosti (še posebej pa kasneje, ko doji mladiče) večjo mero hranilnih snovi, vendar danes žal vse več lastnikov pretirava z nakupi najrazličnejših vitaminskih in mineralnih dodatkov. Zagotovo to storijo z najboljšimi nameni, vendar pa je učinek teh "čudežnih pripravkov" največkrat prav nasproten. Najenostavneje in najbolje je žival hraniti s kakovostno popolno hrano za doječe in breje psice, saj takšna hrana vsebuje vse potrebne hranilne snovi, tudi vitamine in minerale. S prilagojeno prehrano moramo pričeti najkasneje s petim tednom brejosti, ko prično zarodki hitreje rasti, potrebe psice pa strmo naraščajo. Primerna oskrba je pomembna tudi za doseganje kakovostnega mleziva - prvega mleka, ki daje zaščito novorojenim psičkom. Pri prehrani z neustreznimi beljakovinami in premajhno količino vitaminov (predvsem vitaminov E in B) bo mlezivo vsebovalo premalo protiteles za ustrezno zaščito mladičev. Potrebe psice v celotnem obdobju brejosti in času dojenja prikazuje grafikon 2. Kot je razvidno, žival v prvih dveh tretjinah brejosti ne potrebuje prav nič večjega dnevnega obroka kot pred brejostjo. V zadnjem obdobju brejosti pa plodovi rastejo zelo intenzivno, zato moramo takrat psici ponuditi nekaj več kakovostne hrane.

brejos1  Potrebe po energiji pri breji in doječi psici

V tem obdobju ponudimo psici dva ali tri dnevne obroke, skupen dnevni obrok pa naj bo od 25 do 50% bogatejši kot pred brejostjo. Če nimate izkušenj, bo najbolje brejo psico redno (tedensko) tehtati. Kot vodilo naj velja, da lahko svojo optimalno telesno težo neposredno pred porodom prekorači le za okoli 15%. Predebela žival ima praviloma večje težave ob rojevanju psičkov, zato pri hrani ne pretiravajte!

Če smo se odlocili, da bomo hrano za svojo ljubljenko pripravljali kar sami, je prav poiskati nasvet pri izkušenih vzrediteljih ali veterinarjih, nekaj enostavnejših receptov pa smo povzeli tudi v dodatku knjige. Osnove sestavine (meso, skuta, žitni kosmici, testenine...) moramo dopolniti se s primerno količino mineralov in vitaminov. Izbor teh dodatkov je danes tudi na našem trgu že precej bogat, vendar bo kar težko najti pravega. Če se bomo zanašali na lastno znanje o sestavi živil in prehranskih potrebah živali, obrok zelo verjetno ne bo takšen, kot bi ga psica potrebovala. Veliko bolje in tudi enostavneje se bo odločiti za kvalitetno, že pripravljeno hrano za brejo psico.

FIZIČNA AKTIVNOST, STRIŽENJE IN DRUGI UKREPI V BREJOSTI

Najprimernejši so vsakodnevni sprehodi, ki pa naj ne bodo prenaporni. Izogibajmo se predolgih strmin, skokov preko ovir in v hladno vodo, saj brejost nikakor ni pravi čas za takšne športne aktivnosti. V vročih poletnih dnevih se s psico sprehodimo raje zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature zmernejše. Nikakor ne smemo živali "pozabiti" v segretem avtomobilu, medtem ko si gremo sami potešit žejo s kakšnim pivom! Tudi daljšim vožnjam se v vročih dnevih raje izognimo, saj lahko visoka vročina moti razvoj nežnih zarodkov v maternici psice. Proti koncu brejosti naj bodo sprehodi čim krajši, nikakor pa jih ne smemo opustiti. Vsakodnevno gibanje namreč ugodno vpliva na delovanje prebavil in preprečuje zaprtje, ki se sicer precej pogosto pojavi v visoki brejosti. Če bo imela psica kljub obilici gibanja težave z odvajanjem blata, lahko poskusimo zaprtost odpraviti z dodatkom žličke ali dveh lucernine moke, prav podobno (rahlo odvajalno) pa bodo delovala tudi sveža goveja jetra.

Proti koncu brejosti bo psica le s težavo zadrževala urin dalj časa, zato jo moramo pogosteje kot sicer peljati iz hiše ali pa ji zagotoviti prost dostop do vrta. Vzrok za pogostejše uriniranje v pozni brejosti je pritiskanje povečane maternice na sečni mehur, ki seveda ne sprejme več toliko vode. Novost, ki jo boste opazili pri večini brejih psic, je tudi kopanje lukenj. Ker gre za nagon, ki so ga nasledile od volkulje, je bolje, da kopanja lukenj ne poskušate preprečevati.

V brejosti tudi dlaka raste drugače. Po kotitvi izgubi psica kar naenkrat precejšnjo količino dlake, njena kakovost pa bo v največji meri odvisna od načina in ustreznosti prehrane. Pri dolgodlakih pasmah bo potrebno tudi vsakodnevno krtačenje in česanje, nekoliko bolj pa bodimo pazljivi pri uporabi insekticidnih sprejev in kopeli. Snovi, ki sicer za psa (v majhnih odmerkih) niso strupene, lahko v brejosti zelo neugodno vplivajo na zarodke, zato se pred uporabo raje posvetujmo z veterinarjem. Tudi, če s psico obiščete veterinarsko ordinacijo iz kateregakoli drugega razloga, opozorite veterinarja, da je žival breja. Le tako bo slednji lahko izbral zdravila, ki so za brejo psico primernejša.

Pomemben ukrep v brejosti je tudi odprava notranjih zajedavcev. Posebej težavne so ličinke pasje gliste (Toxocara canis), ki preidejo v brejosti preko posteljice v zarodke. Ti se tako že skotijo polni parazitov. Prav tako lahko omenjeni zajedavci okužijo psičke tudi z materinim mlekom, zato je zelo pomembno, da psico med brejostjo zdravimo in poskušamo neprijetne zajedavce odstraniti, ko jih hormoni brejosti sprostijo iz telesa matere. Žal še ne obstajajo antihelmintiki, s katerimi bi bilo mogoče uničiti tudi ličinke zajedavca, ki mirujejo v telesnih tkivih, vendar lahko okuženost psičkov zmanjšamo z dajanjem zdravil v pravem obdobju brejosti. Najbolje je obiskati veterinarja, ki bo predpisal vrstni red razglistenja breje psice in svetoval ukrepe pri psičkih. Zelo verjetno vas bo veterinar poučil tudi o nevarnostih prenosa na ljudi, še posebej na otroke.

Skrb za psico v času brejosti

  • Posebej moramo biti pozorni do psice v prvih treh tednih po oploditvi, ko sicer se ne vemo, če je psica breja, saj je ta čas kritičen za preživetje nežnih zarodkov. Nevarnosti, ki lahko vodijo v prekinitev brejosti ali pa rojstvo deformiranih psičkov, se skrivajo predvsem v napakah v hranjenju (pokvarjena, plesniva hrana), udarcih v področje trebuha, visokih temperaturah okolja, ipd.
  • Prehrano moramo v zadnji tretjini brejosti prilagoditi povečanim potrebam psice v tem obdobju! Ne naredimo napake in živali pretirano zredimo, saj utegne imeti težave ob porodu. Svojo siceršnjo telesno težo (pasemsko povprečje) lahko psica ob koncu brejosti prekorači za največ 25%!
  • Kupujte breji psici kakovostno polnovredno pasjo hrano (v pozni brejosti lahko tisto za doječe psice).
  • Zaprtje v pozni brejosti lahko preprečimo tako, da v dnevni obrok dodamo žlicko ali dve otrobov oziroma lucernine moke.
  • Fizična aktivnost naj bo vsakodnevna, vendar prilagojena brejosti - zmerni sprehodi v obdobju dneva, ko temperature niso previsoke.
  • Psici v času brejosti omogočite dostop do prostora, kjer bo lahko urinirala - to potrebo namrec psica v tem obdobju opravlja pogosteje kot sicer.
  • Dolgodlako psico tudi v brejosti redno krtačite. Posebej v prvem mesecu brejosti se izogibajte uporabi insekticidov, saj so praviloma strupeni tudi za psa!

Pri obisku veterinarske postaje opozorite veterinarja, da je psica breja!

V brejosti je čas za odpravo notranjih zajedavcev pri psici. Zdravil v ta namen ne smemo dajati v kritični fazi brejosti (v prvih treh tednih), o vrsti in načinu razglistenja pa se posvetujte s svojim veterinarjem.



© 2017 Klinika za male živali Maribor Izvedba © GRECO