Mačji aids
Povzročitelj bolezni je virus (FIV), ki ga virologi uvrščajo v isto skupino kot virus mačje levkemije(FeLV) oz. levkoze in je zelo podoben virusu HIV, ki povzroča AIDS pri ljudeh. Čeprav sta si virusa zelo podobna, sta vrstno zelo specificna in okužba človeka z virusom FIV ni možna.
Bolezen ni prav zelo pogosta pri naših mačkah; še največ je okuženih iz populacije prostoživečih mačk, medtem ko so mačke, ki živijo v stanovanjih in nimajo stika s potepuškimi mačkami, redko okužene. Najpogosteje so okuženi agresivni in potepuški mački, katerih radij gibanja je velik.
Bolezen se širi skoraj praviloma prego ugriznih ran. Občasni neagresivni stiki z okuženimi mačkami običajno nimajo za posledico okužbe z virusom, pa tudi prenos bolezni z okužene matere na mladiče v brejosti oz. ob rojstvu je redek pojav.
Po infekciji se virus razmnožuje v regionalnih bezgavkah v bližini mesta infekcije (ugriza) in sicer v belih krvničkah (levkociti), imenovani T-limfociti. Pozneje se virus razširi še v druge bezgavke, ki se povečajo, večjih težav pa muce običajno nimajo in bolezen v svoji prvi fazi ostane za lastnika nezaznavna. Nekaj tednov ali celo mesecev pozneje, je število levkocitov zelo znižano, žival postane vročična, včasih pa tudi slabokrvna (anemična). Ker virus torej poškoduje imunski sistem (bele krvničke), je odpornost tako prizadete živali znižana. Zaradi tega se v tako prizadetem organizmu pričnejo razvijati bakterije, gljivice, virusi in protozoi, ki običajno zdravemu organizmu ne škodujejo in so praviloma vzrok za pogin FIV pozitivne živali.
Obolele živali so febrilne, imajo motno, nesvetlečo dlako, neješče, pogosto imajo vnete dlesni in ustno votlino. Pogosta so tudi ponavljajoča vnetja kože, sečnega mehurja in vnetja zgornjih dihal in pa prebavil, ki se kažejo s trdovratnimi driskami. Breje mačke pogosto zvržejo, pri nekaterih okuženih mačkah pa se razvije tudi živčna oblika bolezni z epileptoformnimi krči. Bolezen se progresivno slabša z občasnimi epizodami izboljšanja, ki pa so kratkotrajne. Bolezen ni ozdravljiva in se konča s poginom.
Bolezen diagnosticiramo s hitrim serološkim testom, za kar potrebujemo le nekaj kapljic krvi. Test je zanesljiv in pozitiven izvid pomeni, da ima žival protitelesa za virus FIV.
Učinkovitega zdravljenja bolezni ne poznamo; pač pa so vsi napori v zvezi z zdravljenjem usmerjeni v podporno terapijo z infuzijami, antibiotiki, vitamini in včasih tudi s transfuzijami. Učinek takšnega zdravljenja je kratkotrajen; prinese le kratkotrajno izboljšanje. Ob tem vedno svetujemo tudi izolacijo obolele živali, da preprečimo morebitno širjenje bolezni.
Od preventivnih učinkovitih ukrepov je najpomembnejši ukrep preprečevanje stika s potepuškimi mačkami. Učinkovitega cepiva pa prav tako kot za AIDS še ni!