Porod

Priprave na kotitev

Kotitev pri psici največkrat poteka brez večjih težav, vendar so lastniki, predvsem tisti neizkušeni, zelo pogosto v dilemi, kaj storiti, ko bo prišel "čas". Seveda se je potrebno na kotitev temeljito pripraviti in pravočasno poiskati čim več informacij, ki bodo prišle še kako prav. Nikakor pa si ne delajmo pretiranih in nepotrebnih skrbi. Najbolje bo, da ostanemo ob psici kar sami, ker bo, brez številnih pametnih "babic" in najrazličnejših zijal, psica precej bolj umirjena. Sicer pa se psice v času ob porodu obnašajo zelo različno. Nekatere so precej samostojne, večina pa potrebuje ob sebi človeka, ki ji je najbliže. Verjetno ji njegova prisotnost (ki pa nikakor naj ne bo vsiljiva) daje nekakšen občutek varnosti. Omenili smo že, da je pametno o pričakovanem porodu predhodno obvestiti tudi svojega veterinarja, ki bo po potrebi tako lažje priskočil na pomoč.

Kaj vse bo potrebno pripraviti, če boste želeli svoji psici učinkovito pomagati?

Poleg primernega prostora, kjer se bo psica počutila domače in prijetno, ne pozabite na naslednja, precej nujna pomagala:

• majhno (lahko kartonasto) škatlo, v katero boste položili novorojene psičke; dno naj bo pokrito z mehkimi brisačami, primerno in prepotrebno toploto pa boste najlažje zagotovili s termoforjem ali talnim gretjem;
• nekaj parov tankih, gumijastih rokavic, ki jih lahko kupite v lekarni;
• lubrikantni žele (sluz), ki bo po potrebi olajšal prehod psička iz porodnega kanala;
• milo in čim več brisač, s katerimi boste lahko osušili in masirali novorojenčke;
• glukozo, ki bo osnova energetsko bogatemu napitku za izčrpano psico;
• baterijsko svetilko;
• ostre škarjice, ki naj bodo namočene v raztopino medicinskega razkužila;
• termometer;
• mlečni nadomestek (za psičke!) in sterilno plastično brizgo;
• veliko časopisnega papirja in plastične vrece za odpadni papir;
• telefon in telefonsko številko veterinarja (predhodno ga obvestite o predvideni kotitvi);
• uro in nekaj, s čimer se boste v času kotitve lahko kratkočasili (seveda ne TV sprejemnika!).

KAKO VEDETI, DA JE POROD ŽE BLIZU?

Okviren datum kotitve lahko brez večjih težav sami izračunamo, vendar pa se lahko dolžina brejosti kar precej razlikuje. V povprečju nosi psica sicer 63 dni, seveda pa vas lahko preseneti že 54 dni po parjenju ali pa se brejost zavleče kar do 74. dneva. Dolga brejost je značilnost nekaterih pasem psov, praviloma pa traja dlje pri samicah manjših pasem in v primerih, ko je plodov manj. Tipičen primer je samica francoskega buldoga, ki nosi v povprečju kar okoli 70 dni.

Precej zanesljiv znak prihajajočega poroda je padec telesne temperature. Ta je sicer nekoliko nižja že v celotnem zadnjem tednu brejosti, vendar pa pade dan ali dva pred porodom na nekako 37 stopinj C (normalna telesna temperatura pri odraslem psu je med 38,5 in 39,2°C). Vzporedno se precej spremeni tudi obnašanje psice, ki je neobičajno nemirna in pogosto prične z zobmi trgati svoje ležišče. Takšno obnašanje je zelo verjetno posledica neprijetne napetosti ali celo bolečin, ki nastanejo zaradi pritiskanja polnih in težkih rodil na vrat maternice. Pomemben znak, s katerim žival "pokaže", da se bliza njen čas, je slabša ješčnost ali popolno odklanjanje hrane dan pred porodom. Na ta dan nekatere psice tudi bruhajo, bolj pozorni lastniki pa bodo lahko opazili prozoren sluzast izcedek iz nožnice. Ker so vsi omenjeni znaki dokaj zanesljiv pokazatelj bližajoče kotitve, je zadnji čas, da pripravimo vse potrebno za pomoč psici. Dolgodlakim psicam postrižemo dlako okoli sramnice in v okolici seskov, kožo na trebuhu pa temeljito operemo z mlačno milnico, lahko pa jo še dodatno razkužimo s kakšnim medicinskim razkužilom, ki ga lahko kupimo v lekarni (npr. Hibisept).

POMOČ PRI PORODU

Omenili smo, da je dan ali dva pred kotitvijo psica običajno precej nemirna, telesna temperatura se ji zniža za stopinjo ali dve, na odpiranje porodne poti pa kaže izrazitejši sluzast izcedek iz nožnice. Kako dolgo bo potrebno še čakati na prave popadke in končno na prve nežne psicke, je precej težko napovedati, ker se dolžina tega t.i. "predporodnega obdobja" od psice do psice kar precej razlikuje. V povprečju pa lahko porod vendarle pričakujemo po 6. do 12. urah, čeprav lahko negotovost običajno zelo razburjenega in neučakanega lastnika traja tudi celih 24 ur.

NORMALEN POTEK KOTITVE

Psica se neposredno pred kotitvijo običajno umiri, popadke pa boste na zunaj lahko prepoznali kot močno krčenje trebušnih mišic v smeri zadnjega dela živali. Po kakšnih 10 do 30 minutah (pri nekaterih pasmah traja iztiskanje dalj časa) bo iz nožnice pogledal najprej mehur, napolnjen s črno sluzasto tekočino. Strokovno imenujemo ta vodenosluzasti mehur amnij, med porodom pa je njegova naloga lajšati prehod mladičev skozi ozek porodni kanal. Ko iz nožnice pogleda tudi glavica novorojenega psicka, bo mladiček že kaj kmalu zunaj tudi v celoti - glava namreč predstavlja najširši del psičkovega telesa. Zanimivo je, da so težavnejše kotitve bolj pogoste pri pasmah psov, ki imajo zaradi človekovega vpliva pri selekciji veliko, močno glavo in ramena, saj se lahko široka glavica zagozdi v porodnem kanalu. Če je lega pravilna, normalna, zdrava psica mladiča običajno sama iztisne, sicer pa ji bomo morali pomagati. Kako to pravilno storimo? Najbolje bo, da si nataknemo kirurške rokavice (imejmo jih pripravljene že v naprej!) in psička, skladno s popadki, nežno vlečemo v smeri rahlo navzdol, tako namreč poteka zadnji del porodnega kanala.

Učinkovito bomo lahko pomagali tudi z želejem, s katerim navlažimo zadnji del porodnega kanala in tako olajšamo prehod mladička. Običajno bo pomoč potrebna samo pri prvem mladiču, saj bodo imeli naslednji korenjaki že lažjo in predvsem širšo pot. Težave se lahko pojavijo tudi, če je prvi psiček v zadnjični legi - torej prihaja na svet najprej z zadnjimi nogami. Čeprav se kar polovica pasjih mladičkov skoti na tak način (torej gre za normalen porod), pa je ponavadi potrebna človekova pomoč - vendar samo pri prvem psičku.

Psica zna običajno sama poskrbeti za novorojene psičke - problemi se pogosteje pojavijo, če je žival še neizkušena ali preutrujena od dolgotrajnega poroda.

Če se psica ne znajde sama (neizkušena žival je lahko, ob zanjo neobičajnem dogodku, prestrašena ali celo agresivna!), bo naša prva in izredno pomembna naloga osvoboditi novorojenega psička iz amnijskega mehurja. Psička bomo morali držati z glavo navzdol in pozorno odstraniti tekočino in sluz, ki je med porodom zašla v gobček in nosnice. Če se psica ne bo zmenila za svoje mladičke, jih bomo morali obrisati in kar dobro podrgniti s suho, mehko in po možnosti toplo brisačo. Naslednji korak bo pretrganje popkovine, vendar le v primeru, ko psica sama ne bo poskrbela za psičke!

Kako pravilno prekinemo popkovino? Popkovino tesno prevežemo z nitko na dveh mestih - prva preveza naj bo približno 2,5 do 3 cm od trebuščka, druga pa 2-3 cm stran. Z ostrimi škarjicami popkovino prerežemo med obema prevezama, konec - bodoči popek - pa premažemo z nepekočim razkužilom (npr. Betadinom).

Prav je, da pustimo naravi, naj opravi svoje in interveniramo samo, če je pomoč res potrebna - seveda pa so za pravilno ravnanje potrebne izkušnje, ki nam bodo podarile mirnost tudi v kritičnih trenutkih.

Posteljica (placenta) se lahko izloči že istočasno s samim psičkom, velikokrat pa se pojavi ob rojstvu naslednjega mladiča ali pa jih psica izloči šele kasneje, tudi 24 ur in več po koncu kotitve. Najpogosteje se placenta izloči kakšnih 10 do 15 minut po skotenem psičku, ki mu je pripadala.

Povsem normalno je, da psica požre izločene posteljice, saj naj bi celo ugodno vplivale na izločanje mleka. Poznano je, da so posteljice zelo dragocen vir energije za samice v divjini živečih psov in volkulj, ki nekaj dni po kotitvi še ne morejo loviti.

TEHTNI RAZLOGI ZA VETERINARJEVO POMOČ

Čeprav lahko največkrat pomagamo kar sami, pa seveda obstajajo trenutki, ko je pomoč strokovnjaka potrebna. Prav je, da visoko brejo psico veterinar pregleda in svetuje kaj storiti pred porodom, med njim in po njem. Ob obisku je primerno veterinarja seznaniti s časovnim terminom pričakovanega poroda in ga prositi, naj si datum označi na svojem koledarju.

Najpogostejši razlogi za zaskrbljenost in iskanje veterinarske pomoči med kotitvijo so naslednji:

• Popadki trajajo več kot eno uro, vendar brez uspeha. Vzroki so lahko različni in tičijo pri psici (ozek porodni kanal) ali pri prevelikih psičkih. Ti so lahko v porodnem kanalu v takšni legi, da jih mati ne uspe iztisniti v zunanji svet. Potrebno je opozoriti, da je lahko čas med rojstvi posameznih psičkov precej daljši (tudi štiri ure) vendar pa praviloma ni razloga za zaskrbljenost, če se psica v tem času ne napenja (nima popadkov).
• Popadki so neizraziti kljub vsem znakom prihajajoče kotitve. Pri takšni psici bo veterinar umetno povzročil krčenje maternice ali pa se bo odločil za carski rez.
• Psica je skotila nekaj psičkov, popadki so prenehali (več kot štiri ure!), pa vendar kaže, da vsi mladiči še niso rojeni.
• Psica je agresivna in hoče pokončati mladiče.
• Temen, skoraj črn in močno smrdeč izcedek iz noznice. Zelenkast izcedek (t.i. lohije) se normalno izloči v 24. urah po porodu, nato pa se barva spremeni v rjavo-rdečo. Takšen izcedek lahko teče iz nožnice psice tudi dober mesec, posebej če je imela veliko leglo. Ukrepati bo potrebno samo, če traja čiščenje dalj časa ali če izcedek spremeni barvo in vonj.