Steklina

Steklina je neozdravljiva, smrtna, virusna bolezen. Prenaša se z živali na žival oz. človeka izključno z ugrizom. Virus napade živčne celice, v katerih se razmnožuje in jih s tem tudi poškoduje. Največja koncentracija virusa je prav v živčevju. Iz telesa ga bolna žival izloča pretežno s slino.

Bolezen se lahko pojavlja kot urbana (mestna) oblika, ki jo okuženi psi  in mačke širijo na druge živali in človeka.

Pri nas se steklina pojavlja kot silvatična (gozdna) oblika bolezni, ki se je v Sloveniji pojavila leta 1973 in se v različnem obsegu širi po vsej državi. Rezervoar virusa so predvsem lisica, volk in jazbec, ki prenašajo bolezen na domače živali in človeka. Obolele divje živali zaradi narave bolezni spremenijo način obnašanja. Pridejo v naselja, napadajo domače živali in neredko bežijo pred človekom. Kot že omenjeno, je bolezen neozdravljiva in je zato edini način, da se te bolezni obvarujemo, cepljenje.

V Sloveniji je cepljenje obvezno za vse pse takoj, ko dopolnijo starost 3 mesece, cepljenje pa je potrebno ponavljati vsako leto le prva tri leta, nato pa cepimo po navodilu proizvajalca vakcine - običajno na tri leta.

V naravi prostoživeče živali prav tako vakciniramo z vabami, ki vsebujejo cepivo. Odmetavajo jih s posebej prirejenimi letali. Če pride vaba v stik s sluznico ali rano, je to rano potrebno izprati z milom ter obiskati antirabično ambulanto. Žival, ki je povzročila poškodbo človeka, opazujemo 10 dni po ugrizu: prvi, peti in deseti dan. Če žival v tem času ne pokaže znamenja stekline, pomeni da v času ugriza ni izločala virusa s slino in ugriznjeni ni v nevarnosti, da bi zbolel za steklino.